Nika Kovač, njeni zavodi in Action Network

Če vodiš levo usmerjene politične kampanje, najameš Action Network. Gre za programsko opremo, ki teče v ozadju slovenskih spletnih strani obeh zavodov, zbira podatke podpisnikov in jih shranjuje na strežnikih v ZDA. Action Network uporabo svoje programske opreme dovoli izključno „progresivnim“ (levo usmerjenim) skupinam. Preden ti dovolijo uporabo, preverijo tvoje politično ozadje.

Sodobni aktivizem temelji na zbiranju podatkov (data harvesting). Začne se z „vabo“ – peticijo o temi, s katero se strinja skoraj vsak (npr. prepoved petard ali ureditev bolniške). Ko uporabnik podpiše in obkljuka soglasje za obveščanje, pristane v digitalni bazi. Ko čez nekaj mesecev pridejo volitve ali referendum, NVO s pritiskom na gumb isto bazo več deset tisoč ljudi aktivira za politični pritisk, donacije in udeležbo na voliščih.

Skoraj ves denar (96–99 %) gre za „kupljene storitve“. Zelo verjetno dela jedro ekipe (oblikovalci, marketarji, pisci besedil) za zavoda prek lastnih s. p.-jev, avtorskih pogodb ali agencij. Tudi Nika Kovač lahko uradno dela prostovoljno, medtem ko prihodke ustvarja prek svojega novega zasebnega svetovalnega podjetja (Roses and Solidarity d.o.o.). Tako zavoda na papirju ohranjata videz čiste prostovoljske organizacije, finančni tokovi pa ostajajo očem javnosti skriti.

Slovenski zakon prepoveduje direktno financiranje referendumskih kampanj iz tujine. A tuje fundacije čez leto z milijoni evrov pasivno financirajo „splošno delovanje“ zavodov – torej gradnjo baze podatkov, stroške obratovanja, najem prostorov, izobraževanja in plačilo ekipe aktivistov. Ko se začne uradna 30-dnevna kampanja, pa na posebnem računu zberejo domače donacije zgolj za pokritje določenih stroškov (npr. plakatov), stroške osebja pa pokažejo kot 0 (plačani prej z tujim denarjem čez leto). Tehnično je najverjetneje zakonito, v praksi pa je bil kampanjski stroj zgrajen s tujim denarjem, ki je plačal delo in storitve. To je luknja v zakonu, ki jo je treba odpraviti.

Zelo verjetno so bili pri varovanju podatkov površni. Podpisnikom Inštituta niso jasno povedali, da gredo njihovi podatki v ZDA, poleg tega pa za navadno peticijo zbirajo podatke, ki jih ne potrebujejo nujno (telefonske številke, Facebook ID), kar omogoča mikrociljanje z oglasi.

Veliko levih aktivistov in sindikatov po Evropi uporablja isto orodje za širjenje svoje ideologije. Če pogledamo tuje donacije Zavodu My Voice, My Choice vidimo: European Center for Digital Action — 38.000 €. ECDA je levo usmerjena evropska organizacija, ki je povezana z nemškimi socialnimi demokrati in evropsko levico. Oni trenirajo evropske nevladnike in leve politične stranke, kako uporabljati ameriško volilno taktiko v Evropi. ECDA je uraden EU partner te ameriške platforme.

Tuji financerji so dali Inštitutu 8. marec denar, medtem ko je Action Network infrastruktura – programska oprema ameriških demokratov, ki slovenski NVO omogoča, da v Ljubljani vodi kampanje z isto tehnologijo in po enakem kopitu kot predsedniški kandidati v ZDA.

Vprašanje je tudi, zakaj je bila Nika Kovač toliko časa v ZDA. Verjetno je, da se Nika udeležuje raznih treningov za leve aktiviste. To pojasnjuje vse te manipulativne tehnike (od ustvarjanja nujnosti do „deli z vsaj petimi prijatelji“), ki jih uporablja na X ter podobnih družbenih omrežjih. Usposobljena je v tehnikah, ki jih je razvil profesor Marshall Ganz.